Skoči na glavno vsebino

Zadnji mesec našega druženja v tem šolskem letu smo posvetili igri na prostem in gibanju. Bili smo zagnani in vztrajni in osvojili večino gibalnih spretnosti, ki jih zahteva program Mali sonček. Najbolj pomembno pa je, da smo ob tem zelo uživali.

Vsi otroci in tudi vsi odrasli pa se ne morejo gibati tako kot mi. Vstopili smo v svet drugačnosti in se seznanili z invalidnostjo, slepoto in gluhoto, oziroma s slabovidnostjo in naglušnostjo. Na video posnetkih smo videli, s kakšnimi ovirami se srečujejo in s kakšnimi pripomočki si pomagajo. Najbolj nam je bila všeč risanka o psu vodniku.            Občutili smo, kako se je premikati z zavezanimi očmi. Izvedeli smo, da za slepe obstajajo tudi posebne knjige napisane v brajici in s posebnimi ilustracijami, ki se jih otipa. Tudi mi smo  izdelali vsak svojo tipanko. Med drugim smo ugibali od kod prihaja zvok storžev in ure budilke, ki smo jo skrili v travo.

Leto se je kar prehitro bližalo koncu in napočil je zadnji dan, ki smo ga preživeli skupaj z Mucki. Poveselili smo se ob glasbi in zaplesali znane koreografije. Posebno pozornost smo namenili cicimaturantom, ki so  se razveselili obiska učiteljice, Bineta in Lili iz prvega razreda. Dokazali so, da se jim v jeseni lahko pridružijo in prejeli spričevala. Sledilo je sladkanje s sladoledom.

Zadnje dni smo se poučili tudi o bližajočem prazniku, dnevu državnosti. Izdelali smo našo zastavo, spoznavali slovenska mesta, lepote in znamenitosti naše domovine in pripovedovali, kje smo že bili. Domovini smo za rojstni dan sezidali veliko peščeno torto.  Prisostvovali pa smo tudi dviganju zastave skupaj s šolarji in z njimi zapeli himno.

Kljub dvomesečnemu premoru smo zaključili še eno uspešno leto. Kar se da izkoristite počitnice in ostanite zdravi.

Za vrtec Šentviška Gora, skupina Kužki, Stanislava Črv

 

Dostopnost