V Tednu otroka smo se Kužki pogovarjali še drugače kot ponavadi. Izdelali smo telefonske aparate, ki so  bili podobni pravim, posebno številčnica, ki je morala imeti razporejene številke tako, kot so videli na predlogi. Vsak si je izbral tudi telefonsko številko in melodijo klicanja, kar smo vse ponazorili na kartici. Dobrodošla je bila tudi medsebojna pomoč.

Potem so se pričeli pogovori o tem, kaj se nam je lepega zgodilo, kaj smo doživeli, izražali smo svoje želje ali poklicali tistega, s katerim smo se želeli igrati. Ob tem je bilo seveda lepo, če smo upoštevali kulturo telefoniranja.

Pogovorili smo se tudi o tem, da o neprijetnih stvareh, žalosti ali o svojih strahovih teže govorimo z drugimi. Tudi mi se tiste dni nismo počutili ravno dobro, pa se je v igralnici pojavila kartica z veliko rdečo telefonsko številko, ki smo jo zavrteli s skakanjem po veliki številčnici na tleh. Spoznali smo TOM telefon, na katerega lahko pokličejo otroci v stiski. Oglasil se nam je naš stari znanec Bor in nam postregel z nasvetom, da k boljšemu počutju pripomore POZORNOST. V masažnem studiu smo takoj preizkusili učinkovitost zdravila in bili presenečeni nad rezultatom.

Bor kot prostovoljec še vedno sedi pri TOM telefonu in sprejema naše klice, pa čeprav mu povemo samo, kaj smo jedli za kosilo.

Za skupino Kužki, Stanislava Črv