Skoči na glavno vsebino

… a sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne v žepu ali pod palcem zaklad,
sreča je, če se delo dobro opravi
in če imaš koga rad…
(Tone Pavček)

Vsaka zgodba, vsako leto, tako koledarsko, kot tudi vrtčevsko pride enkrat do svojega zaključka, do svojega konca. Počasi se poslavlja tudi to leto, ki je bilo prelepo, polno novih izzivov, nepozabnih trenutkov, pisanih dogodivščin. V četrtek smo se zbrali, da bi se znova vsi skupaj podružili, si izmenjali besedo ali dve, ter se poslovili od naših mini maturantov, ki nas zapuščajo, ter odhajajo šolskim klopem naproti. Druženje se je začelo z našimi sončki obsijano, kljub temu, da nam je vreme prekrižalo načrte, so naši malčki sami zasijali v vsej svoji luči, ko so zapeli pesmi, zaplesali in ogreli srca svojih staršev, ter tudi nas vzgojiteljic. Prijetno druženje se je nadaljevalo z zbranimi mislimi ob odhodu mini maturantov, njihovo pesmijo v slovo, ki nam je orosila oko. Za prijetno presenečenje so poskrbeli še otroci sami, ko so med mini maturante podelili šopke rožic, ter z njimi razveselili tudi nas, vzgojiteljice. Po uradnem delu se je pričelo druženje otrok na velikih, napihljivih igralih ob slastnih sadnih prigrizkih. Vsi ostali pa smo se predali sproščenemu klepetu, ki je popoldan pripeljal do konca in že je bil čas za odhod domov. Pred nami je bil še petek in s tem še en vrtčevski dan, v katerem smo ustvarjali nove spomine.

Dragi naši starši,
ob tej priložnosti se vam iskreno zahvaljujemo za povabilo, za izkazano zaupanje skozi leto,
za vse prijetne besede in misli, ki ste jih zbrali, ter za vse kar ste pripravili za nas.
Hvala vam.

Za vrtec Dolenja Trebuša, vzgojiteljice

Dostopnost